II

Dve črtici. Drugič.

April je minil, prišel je maj.. Pomlad je prešla v poletje. Midva pa se nisva vdala... 

...noseča sem. 

Pojma nimam, kako se druge ženske počutijo ob pozitivnem testu po prvem splavu. Jaz sem se počutila srečno. Nekje zadaj v glavi me sicer je žrlo, ker prve pikice pač ne pozabiš niti je ne moreš nadomestiti. Žrlo me je, če bo sedaj vse v redu. Če bom srečno donosila bebiko. Strah me je bilo. A še večje od strahu je bila sreča. Sreča, ker sem spet zagledala tisti dve črtici na testu.

Bil je 29.dan mojega menstrualnega ciklusa(le-ta traja 33 dni). Prsi sem imela napete, boleče, napihnjene. V jajčnikih me je malo špikalo. A moj (do sedaj nezmotljivi) 6.čut mi je govoril, da ta mesec ne bom dobila menstruacije. Znaki so bili skoraj identični kot pred prvo nosečnostjo, s to razliko, da sem na wc papirju zagledala malo roza rjavo pikico, za katero sem domnevala da je vgnezditvena krvavitev. Naredila sem test.

19.7.2017 sem naredila test in ponovno zagledala dve prekrasni črtici, kateri sta me navdali z optimizmom za naprej. Navdali z veseljem, da bo letošnji dopust zadnji, ki ga bova z dragim preživela sama.

Spomnim se, da sva šla z dragim se malo stisnit v spalnico in se pogovarjala. ''Letos gremo pa prvič na dopust kot prava družina,'' sem mu rekla. ''Je to to, a ne? Saj se mi je zdelo, pa ti nisem želel reči.'' Vedel je! Vedel, še preden sem mu povedala veselo novico. :) To se mi je zdelo neverjetno posrečeno. Seveda je opazil na čisto fantovsko foro, z opazovanjem mojih prsi, ki so se res povečale, pa vseeno.

Tokrat sva spet planirala, kako bova veselo novico sporočila tetki. 1. septembra, ko bo začela z novim šolskim letom(za prvo pikico sva ji želela povedati na njen rojstni dan, ki ga je imela v roku enega meseca po pozitivnem testu pa se na žalost ni izšlo po planih). Veselila sva se.

Tako kot prvič, veselje ni trajalo prav dolgo. Še ne en teden. Klicala sem ginekologinjo, da bi se naročila na prvi pregled in ji spotoma omenila, da ko grem na stranišče je na papirju malo roza izcedka, pa me je ''pomirila'', da je to lahko vgnezditvena krvavitev in da nimam razloga za sekiranje. Kljub temu, da sem imela par mesecev nazaj splav, zanjo to ni igralo nobene vloge.

Spet, moj šesti čut mi je govoril, da nekaj ni v redu. Po drugi strani pa me je z optimizmom navdajala zgodba znanke, s katero sva se nedolgo nazaj pogovarjali. Povedala mi je svojo zgodbo, da prvi mesec sploh ni vedela da je noseča, ker je imela normalno menstruacijo. To se mi še vedno zdi zelo fascinantno(ampak o tem drugič). Sem jaz ena izmed tistih srečnic, ki kljub krvavenju srečno donosijo otroka?

Ne, nisem te sreče. Čez dva dni sem začela na polno krvaveti. Bolečine so bile neprimerljivo manjše od tistih pri prvem splavu. Klicala sem zdravnico, da mislim da sem splavila, ker je dogajanje podobno menstruaciji in ne več vgnezditvi, tako kot je trdila ona. Brez posebnega sočutja mi je samo rekla, naj pridem jutri k njej, da vidi kaj je dejansko na stvari.

Naslednji dan pri zdravnici sem izvedela, da sem se ščistila oz. da se lepo čistim. Nosečnost je trajala okoli 5 tednov. V rito sem dobila injekcijo s protitelesi. To je bilo pa to. Brez posebnega sočutja, čeprav je bil to moj drugi zaporedni splav. Njen odgovor, da do preiskav pride šele po tretjem zaporednem splavu me je kar malo šokiral. Kako? Torej mora res priti še do enega, da se bo karkoli premaknilo? Resno?

Kljub temu, da je trajalo samo toliko malo, še vseeno šteje. Pa čeprav marsikdo ne misli tako. Šteje. Bolečina ostane. Priznam, mogoče je malo manjša kot prvič in tretjič, ampak boli. Kadarkoli odprem zvezek, ki je namenjen pikicam, je tam. Vse zabeleženo.

Nisem je videla, nisem je spremljala rasti, nisem čutila brcik ampak vem da je bila tam. Moja mala pikica št. 2, ki je prav tako postala angelček.

Spet sva se odločila, da ne bova obupala. Mogoče nama je vse skupaj dalo nek zagon za naprej. Saj veste kaj pravijo, v tretje gre rado..